Dehnelov roman Pupa (Lala, 2006) je posvečen resnični osebi, pisateljevi babici Heleni Bieniecki, ki se je je v otroštvu prijel vzdevek Pupa. Meandrasta, vrtinčasta, arabeskna govorjena naracija z babico Pupo v vlogi moderne Šeherezade, obenem zanosne pripovedovalke in radožive glavne junakinje romanesknih dogajanj in anekdot, nas odnese v preteklost pripovedovalčeve družine in nam nekje na stiku zgodovine in sociologije nevsiljivo slika pozabljene in izgubljene čase, kraje, dogodke in družbene sloje. Roman o babici je obenem tudi roman o vnuku, pripovedovalcu Jacku, o njegovi življenjski in umetniški rasti.
Besedilo odlikujeta bleščeč pripovedni slog in pretanjena mreža asociativnih, motivnih in stilističnih navezav na sočasne in starejše poljske pisatelje, glavna junakinja Pupa pa je eden najmočnejših in najbolj živih ženskih likov v sodobni poljski literaturi.
